Vlaki, kolo, garmin, turki …..

Mhja …. nism biu zastonj živčen zarad bicikla in vlaka “mimara” ….. uresniču se je najbolj črn scenarji …. vrgl so naju dol …

Če je še včeraj po ponovni “preverbi” na železniški delovalo, da bo vse ok …. well isn’t …. kurci jedni na SŽ pojma od pojma nimajo … pravi tip meni … se ne da rezervirat, ma je zihr plac …. pri sprevodniku kupite karto …v 5ih letih nism vidu, da bi kdo pršu z biciklom ….. no sej ni …. v Ljubljani …. dejansko sva v natrpanem vlaku clo uspela bicikla gor spravt …. in zgledal je vse kul … dokler se na Jesenicah nista stvorila dva nemca z bicikloma … imata rezervacijo ….a pr DB se pa da rezervirat ….. avstrijski sprevodnik je na “prijazen germansko tevtonski način” nama dal vedet da najna bicikla morata dol … brez pardona … red je red …. bemu matr Fritzl en ….. tečn švabo.

No, se j ko sm se pomiru smo nekak ugotovili, da pač pedantno izpolnjuje pravila. Kar nama ni čisto nič pomagalo … obtičala sva v Beljaku, vrgla stran 100eur za karti do Ulma in morala kupiti novi za 200eur …. tokrat z zazihranm biciklom … vsaj do Salzburga …… AAaaaaAAa …. je bolelo.

Schnellkurs JŽ – OBB – DB vlaki in bicikli:

-mimara EC212… forget it … hlapčevski vlak …kao hrvaški .. samo avstrijski vagoni … in dva pecikla per vagon …nemci lahko rezervirajo mi pa ne …. mrš
-OBB intercity (Villach – Salzburg) .. vagon za bicikle … ti pomagajo gor in dol spravt bajk …. že bolje …
-DB interregio (dvonadstropni) (Salzb. – Munchen) … zakon, posebn plac/klet za bicikle … nč za doplačat nč za rezervirat … hitrejši od vsega pri nas
-DB interregio nek navadn (Munchen – Ulm) … suffer … podobn kot naši … placa bolj malo .. vlak nabit s penzionerji in neko mularijo, dekliščino in kajtivse vem …. ena ura stanja in vahtanja

Back to topic … torej pošteno olajšana (denarno) na poti za Ulm. Ulm zato ker mamo zemljevide … ker vlak pride “že” ob 20:30 in bova šla v hostel … drug dan pa naprej do izvira …. vlaki so bli točni pršla sva … hostl najdla … zaprto … za pokicat noben se ne javi … mesto polno mularije (nek fest je) in policije. Kaj pa zdej, iščeva info punk, najdeva večji zemljevid…kje je kak drug hostl, čva ke? Al v gasthof ob autobahnu kjer sva že lan prespala. Gremo do hostla … mogoče bo kej. Ponucam garmina na nokii … prekleto prav je pršu … hostel pa nekje na hribu v pizdi matrni …. že skoraj v mraku prideva ke. Hostel …nabit …. nema nič pravi na recepciji …sranje sranje … nekje na periferiji mesta v parkih, tema … kam zdej? Razmišljam, da bi postavu nekje šotor na “divljaka” …pol se pa odločm še 1x garmina ponucat. Receptorka je sicer predlagala neki hotel v centru … sam to je daleč. Glup garmin ima v spominu bed&breakfaste še iz italije … in s tako navigacijo se ne da pomagat, za hotele/motele pa najde nekaj zelo blizu … sam čez park pa hribu dol … Donauhotel … sliš se dobr 😉

Dobr ja …. ni več donauhotel ampak”Hotel Bizim” ….jes from Turcija with love. Spet nkjer nbenga … za klicat … pride neka zenska slučajno vn … nič ne ve … prestrašena .. hmm .. kaj dela tle. Že hočva it vidva not enga tipa … jasno turk … ma sobo …50eur/noč. Jes. V trdi temi zakleneva bicikle, se pofočkava in dobiva sobo …. bodmo realni … tole je bordel. Tako, da jst zdej tole pišem v pojstl kjer pitaj boga kdo in kaj in s kom so vse počel. Nočm vedt. je pa iz okna vidt da je streha polna kolektorjev …. napredno … nemško. Aja … pa še internet majo teli turki … odklenjen … še router bi mu lahko skonfiguriral (je odprto)…. hehe.

So much about serious biking. Upam da bo jutri ok.

Bled

Čas je že bil, da prekinem tale napad lenobe in kaj objavim … za lastno evidenco. Vmes ni bilo nič kaj takega; lahko bi dal še par slik iz Berlina ali slike iz prve “pripravljalne” ture do Predvora …meh… nima smisla …

No ..ker se pripravljava za tole (načrti za Beograd z biciklom so propadli) sva v nedeljo odkolesarila iz Šiške prek Kranja, Posavca in “Begnj” do Bleda.

Zelo všečna in ne preveč naporna tura; vreme ok; promet tudi načeloma brez težav, je pa bila ob samem jezeru nepopisna gužva … kar se iz fotk sicer ne vidi. Ko pa smo že pr fotkah sva mogla tud nov fotoaparat testirat (Kodak Z990) …. je kr kvalitativen preskok … zato se še učimo.

Nazaj grede sva šla z vlakom (prvič da sm vlaču bicikl na kak SŽ vlak) … žal so ponovno upravičili svoj sloves, da so sami seb namen …železnice namreč. JŽ mentaliteta (minus JŽ red in velikost) je še kako prisotna in takega kompliciranja glede biciklov že dolgo ne. Kar je pa še bolj smešno … če nam je kondukterka loh 5x težila zarad bickla …. se pa ni spomnla kart pogledat …. fail. Da ne govorim kake štorije so z nakupom kart in biciklom za vlak proti Nemčiji … ampak o tem drugič.

Next stop … Donaueschingen … in 1000km “trpljenja” do Dunaja.

Slike: