1. Dan 6.7 Benetke – Gatwick – Inverness 18 milj

Pa poglejmo kako se tole pise na roke … presenetljivo hitro. Ok … clouk se pac mora zamotit medtem ko caka let … no v bistvu bulji v monitor in caka da se izpise stevlika gate-a. Prvi dan … evo ze cel dan visiva na letaliscu Marco Polo … tole z biciklom in letalom so same sitnosti. Prvo kako se sploh spravt do Benetk …. ce smo 4je in dva bicikla od tega en v skatli (se dobr da mam ogromn avto) … pol pakiranje vesninga bicikla na soncu (ok vsaj mir na parkiriscu) …. pol ubijat cajt … kar je na letaliscu drago pocetje …. in potem bicikla spravt do counter-ja. To so bli smehi … ker so bili mostiocki in prehodi ozji kot skatla. No nekak sva se prebila …. se pofockala ( bicikla tehtata 25kg vsak, sm zgleda to predobro spakiral – na sreco niso nc kompliciral, torbi pa po 13 kg) in evo sediva pred gate-i in cakava. No jst testiram tipkanje po zaslonu v kombinaciji z fast notepadom …. in stvar deluje. Bomo na gatwicku kej vec (na pravi gumi tipkovnici) napisal…

7.7 Inverness 18 milj

No na Gatwicku nismo nc kej dosti probaval ampak smo cel cajt neki dremal … letalisce je ogromno in zelo frekventno, vendar je bilo ponoci precej mirno. No ta mir ni dolgo trajal … kakor tudi ne moja naivnost da bo v nedeljo zjutraj mir. Haha ker sucker … guzva je bila ogromna, kaos totalni, zmedenost usluzbencov pa tudi. Po mukah sva se cekirala, uspela predati bicikla in se odvlekla do gate-a ter vkrcala. Ker sm biu paranoicen so mi easyjetovci se preverili, ce sta bila bicikla nalozena … sta bila … jupiii … no skoraj. Invernes in skotska lepi iz zraka, letalisce majhno, sonce je sijalo in bicikla sta prezivela …. zgledal je kot super zacetek. Pa ni bilo tako. Mi je nekak uspel zjebat navoj na krmilu, tak da se le-to ni dalo dobr zasraufat … in vijak se ni hotu odvit … super …bicikl defacto nevozen in precej nevaren..

Tako sva danes morala v startu “odovedat” se loch ness in ostat v Invernessu na popravilih. Nekak pocas sm se mogu privlect do mesta …tle je takoj treba rect da je prisoten tisti sok ko moras zamenjat pas na levo. Podzavestno gledas vse napacno …hehe. Kakorkol, da skrajsam …. uspelo mi je nadjdt v nedeljo odprt servis ( tiso, alpine bicycles) kjer sta mi modela clo uspela popravt bicikl. Po skoraj 3h drkanja …. ko je ze kazalo da se ne bo dalo popravt. In za to drkarijo hotla racunat smo dva funta!! Neverjeto, sm castil pivo vsaj … drgac pravta, da mata tako politiko, da pomagata popotnikom zastonj. Na sploh folk kr prjazen …. nekaj urdano ljuden (pac nisi navajen da te v stacuni sprasuje kaksen je tvoj dan … ne pricakuje da ji bos zacel jamrat nazaj)… nekaj pa pristno. Vsaj koncno lahko “brusim” svojo anglescino. Trenutno v kampu … tecno piha .. sicer se vedno sonce …. tale gumi tipkovica je pa sranje. Se je ze zlomila pa tudi dolgo tipkanje je utrudno. Treba bo investirat v proper tablet/keyboard.

Jutri direkt do Fort Williama, da nadoknadiva. Zihr bova vidla Nessie 😉 Interneta zaenkrat se ni.