Kar je bilo sprva mišljeno kot “šala” (se pravi vzpon na to purgersko sljeme) sva se dejansko odločla izpeljat za dan OF.  Medtem, ko se je vsa vesoljna Slovenija cvrla v kolonah proti morju, sva jo midva usekala čez Zaprešić, Ilico in skozi mega labirint podsljemenskih uličic zagrebške suburbie (hvala google “drive-flowu”; ker garmin je zahinavu na celi črti) do Šestin, kje je bilo najino izhodišče. Dobr je še to, da pr sosednih ni bilo praznika … zato je bilo (vsaj iz pohdniško turističnega vidika) prekleto mirno; sploh pa … bratje hrvati so žal še vedno preveč “na dark side”, da bi še praznoval kak “dan upora proti fašizmu”. 🙁
Anyhow … 2h30min durhmarša, sprva skozi naselje, potem pa po širokih in na momente še predobro označenih poteh, ne da bi srečala žive duše (ok enga pa sva). Pot lahka, zgolj na parih odsekih “težavnejša” … edin v tej instat vročini se je kr vlekl vse skupaj. Nekje na 2/3 poti se zagleda tv stolp, ki ti da jasno vedt kolk je še lazenja do gor.

Sljeme, kot turistična točka milijonskega Zagreba je zelo priljubljeno in “razvito”, na vrhu imaš vse živo in to privablja veliko (različnih) ljudi. Večina se jih gor pripelje in potem pase zijala, dosti jih pride z biciklom, midva sva bla pa ta dan ena redkih, ki sva prišla gor peš. Sicer je gor precej koč, hotelov, domov (seveda tudi smučišče); midva sva ostala zgolj na Vidikovcu (vrhu) (pogled proti Brežicam); tam v takem pravem planinskem duhu šla na čevape … pršla k sebi in se odvlekla nazaj v mesto.

Nazaj grede je garmin spet gladko zahinavu, in ker nisva imela drive-flowa, sem uporabil odokativno metodo “po občutku” … in naju uspešno, čez Pantovčak (fancy konc…) stvoril na Ilici, kjer je pa itak naravnost do Zaprešiča … in naprej proti Podčetrtku …

Slike: